Nezvestoba

ponedeljek, 14. julij 2008 @ 00:41 CEST

Veronika Seles,  psihoterapevtka na področju družinske in zakonske terapije je  ženska z neverjetno širokim čutom za svoje poklicne delo. Je pripadnica mlajše generacije, ki ji predstavljajo partnerske težave sodobnega časa izziv, za katerimi  vedno stoji rešitev. V trenutku ji lahko zaupaš.  Jo srečati v živo hkrati pomeni, da odpadejo vsa stereotipna razmišljanja v smislu zunanje in notranje lepote.         

Ste profesionalka na področju poznavanja odnosov, kamor sodi nezvestoba. Človek najprej pomisli, le koliko »pacientov« se vam dnevno oglasi?
Nezvestoba je fenomen, ki je zelo močno prisoten v naši družbi. Ljudje, ki si želijo moje pomoči pa se dejansko dnevno odzivajo. Že s tem, ko nekdo, kot posameznik ali par naredi korak in me kontaktira oziroma stopi z menoj v kontakt in izrazi željo po pomoči,  in s tem izrazi željo po samem pridobivanju in razumevanju globljega pomena, ki ga vsaka afera nosi s seboj,  je naredil zelo velik in pomemben prvi korak.

Čuti se, da je vaš  poklic zapis vaše notranjosti. Vam je bilo zato lažje študirati? 
O nezvestobi vem zelo veliko tako na profesionalni bazi kot tudi osebni. Prav gotovo mi je zaradi same inspiracije in osebne želje po razumevanju tega fenomena bilo v tej smeri »lažje« študirati, raziskovati, saj sem to prvenstveno delala za svojo dušo.

Za vami je vrsto let zahtevnega študija  iz področja psihologije  tudi v tujini. Vemo, da se teorija in praksa močno izključujeta. Lahko izpostavite ključne študijske elemente, brez  katerih  v praksi ne bi postali tako uspešni?
Sem psihoterapevtka in magistrica znanosti iz področja družinske in zakonske terapije in specializantka iz Objekt relacijske teorije in prakse na Mednarodnem Psihoterapevtskem Inštitutu (International Psychotherapy Institut) v Washingtonu D. C., ZDA. Trenutno na Univerzi v Ljubljani zaključujem (čakam na zagovor) tako doktorski študij iz družinske in zakonske terapije kot tudi doktorski študij na North Central University v Arizoni, ZDA, prav tako iz družinske in zakonske teorije in prakse. Sem pa tudi polnopravna članica združenja terapevtov na Mednarodnem Psihoterapevtskem Inštitutu v Washingtonu D. C., ZDA.

V vseh letih študija sem imela ogromno prakse tako v Sloveniji in še več v Ameriki, brez katere zagotovo v svojem delu nebi bila tako uspešna. Nato pa sem leta 2006 v Celju ustanovila tudi svoj Psihoterapevtski inštitut – PTI, v katerem tudi sama delam kot psihoterapevtka. med drugim se udeležujem tudi mednarodnih psihoterapevtskih konferenc, na katerih velikokrat tudi sama predavam, nazadnje v Salt Lake City-u v ZDA, naslednji teden pa v Barceloni.

Če  ponovno preideva k nezvestobi. Je težko definirati njene meje in kje se začnejo podirati? Včasih se vara le v mislih. Je to nezvestoba?
Nekateri partnerji se dogovorijo in dajo drug drugemu popolno svobodo, kar se tiče spolnosti – pravilo pa je na primer, da se na spolne partnerje ne smejo čustveno navezati. Ko eden od partnerjev splete povezanost, se torej vdaja čustvom, je to nezvestoba. Drug primer so internetne afere, ki postajajo zelo razširjene in kjer gre predvsem za čustveno navezanost na nekoga, ki ga srečajo na spletu.

Čustvena navezanost ima lahko enako razdiralne posledice za prevaranega partnerja, kot jih ima spolna nezvestoba. Terapevt mora najprej ugotoviti, kaj nezvestoba oziroma zvestoba posamezniku ali paru sploh pomeni – kako jo definirata. Denimo, velika razlika je načeloma tudi v tem, kako heteroseksualni in homoseksualni pari dojemajo zvestobo. Heteroseksualci jo pogosto enačijo z monogamijo, medtem ko homoseksualcem zvestoba pogosto pomeni odkritost in poštenost. Meje zvestobe si vsak par določi sam. Monogamija in tako imenovana nemonogamija sta zato načeloma popolnoma enako sprejemljivi. Seveda, v kolikor se oba partnerja strinjata.

Lahko predstavlja nezvestoba le kratek pobeg iz domače kletke v stilu »kar ne veš, ne boli«, v kolikor ne pride do afere?
Družba postavlja zelo močna merila glede tega, kaj je sprejemljivo in kaj ne, potem pa je veliko odvisno še od posameznikovih vrednot, prioritet in načina življenja. Vzrok in pomen vsake afere sta skrita v nekem globljem skritem sporočilu, ki ga vsaka afera nosi s sabo, prav to skrito sporočilo pa govori o globljih čustvenih vzrokih za afero. Ti so lahko povezani z nezmožnostjo razviti pravo intimo v odnosu, pomanjkanjem strasti v razmerju, težavami z neefektivnim reševanju konfliktov in jeze, odvisnostjo od spolnosti, življenjskimi prelomnicami, psihičnimi boleznimi, strahu pred intimnostjo.

Afere so ponavadi posledica spolnega razmerja, četudi  aferna zveza  denimo ne temelji na čustveni povezanosti.  Kako prepričati partnerja, ki si mu zaupal, da  je  bila afera  zgolj  seksualno sproščanje brez čustvene povezanosti? Zdi se skoraj nemogoče. Mar ne primanjkuje občutka odgovornosti do zveze, v katero je prevarani partner vlagal svoj trud?
Eden od problemov pri okrevanju od travme, povzročene z nezvestobo, je, da mora nezvesti partner v bistvu postati tisti, ki zdravi. Povsem normalno je, da se nezvesti partnerji želijo izogniti žalostnim oziroma  bolečim izrazom na obrazu osebe, ki so jo prizadeli, še posebno ko prevarani partner vztraja pri želji, da bi slišal vse podrobnosti. Vendar je za nezvestega partnerja zelo pomembno, da gre bolečini nasproti, ponudi tolažbo in je odprt za odgovarjanja na vsa zastavljena vprašanja. Proces okrevanja je podoben ladji na morju, ki se prebija skozi nevihto. Treba je poudariti, da vsekakor je mogoče, da postanete zaradi prevare močnejši oziroma da vzpostavite še močnejši zakon. Včasih pa skupno zdravljenje partnerjev kot para preprosto ni mogoče.

Čeprav se ne končajo vse afere z ločitvijo, pa je verjetnost ločitve med nezvestimi partnerji znatno večja. Na zaključevanje  zakona,  se posamezniki prilagajajo na različne načine. Prav tako se močno razlikujejo v svojih reakcijah ob odkritju partnerjeve nezvestobe. Kako težko je to za vas, je odvisno od vaših osebnih, socialnih in finančnih faktorjev. Vendar pa ne glede na to, kdo ste, pot iz biti poročen v biti samski terja ogromno prilagoditev. Tudi ljudje, ki imajo nesrečne zakone in si želijo ločitve, ne zdrsnejo kar zlahka v stanje neporočenosti oziroma samskosti. Navsezadnje jim je biti sam nekaj povsem neznanega. Po vsej verjetnosti je prisotna čustvena zapuščina jeze in žalosti, ki leži globoko v srcu. Torej, če se posamezniki odločijo za terapijo, potrebujejo nasvete o konstruktivnih poteh soočenja in razumevanja, kaj in kako se jim je pravzaprav zgodilo. Afere obljubljajo tako veliko, njihov skriti pomen pa je bolečina.

Kako prepoznati odvisnost od spolnosti, katera je zelo pogosto vzrok za afero?
Odvisnost je oblika razmerja – patološkega razmerja, v katerem seksualne obsesije nadomestijo ljudi. Odvisniki od spolnosti imajo podobne karakteristike kot drugi odvisniki, denimo od alkohola, mamil, hrane ali kockanja. Ti ljudje nimajo nadzora nad svojim početjem in z njim nadaljujejo kljub groznim posledicam v njegovem družbenem, profesionalnem in osebnem življenju in so povsem preokupirani z mislijo na seks. Spolni odvisniki imajo nerešena čustvena vprašanja in nezadovoljene potrebe, kar jim povzroča veliko bolečino. Verjamejo pa, da to bolečino lahko potešijo s seksom ali katerim drugim vedenjem, ki se ga smatra kot spolno odvisnost, denimo masturbiranje, pornografija, prostitucija, ekshibicionizem, vojerizem in drugo. Rešitev je seveda kratkotrajna, sledi ji obdobje obupa, ko meni, da se reši lahko le s seksom, in krog je sklenjen.

Ni nujno, da meji nezvestoba na  seksualno odvisnost, vendar se rado zgodi, da je prevarani partner ponovno prevaran. Kje tiči glavni vzrok?
Zakon ni zgolj serija različnih dogodkov, ampak predvsem proces rasti in razvoja. Odnos se razvija skozi tri stopnje, ki trajajo nedoločeno dolgo. Zaljubljenost je tako prva stopnja in je  nezavedna izbira partnerja in je zelo močno organsko in čustveno izkustvo, ki v marsičem presega našo sposobnost in dojemanje in še ni odnos v vsej polnosti in ne temelji na realni osnovi.  Zavestno za partnerja res iščemo nekoga, ki ima značilnosti, katerih starši niso imeli.

V podzavesti pa se dogajajo veliko pomembnejše stvari, ki terjajo razrešitev. Pri iskanju partnerja gre torej v bistvu za ponovitev tistih vzorcev obnašanja in čutenja, ki so bili prisotni v mladosti v primarni družini. Na zunaj iščemo osebo, ki nas bo dopolnjevala. Privlačile nas bodo tiste lastnosti, ki jih sami pri sebi najbolj pogrešamo, vendar bodo prav te lastnosti kmalu postale najbolj moteče. Kmalu ko mine romantična zaljubljenost in ko se pojavi prvi spor, se bosta partnerja počutila nerazumljena, necenjena, nespoštovana, neljubljena – ravno tako, kakor sta se počutila v dobi odraščanja.

Kdaj je  nezvestoba  zrela za partnerski razhod? Pri tem mislim tudi na otroke, ki so vmesni člen. Kdaj potegniti črto, da ni prepozno in ne  prehitro?
Če denimo partner, ki je varal ne pokaže nobenega obžalovanja, ki ni povsem predan in ni željan narediti vsega, da bi rešil odnos – tukaj ni poti nazaj. Glede na dosedanje raziskave so zunajzakonska razmerja najbolj uničujoči dejavnik za zvezo. Močnejši naj bi bila le fizična zloraba. Vendar ni vse tako črno. Resda afere lahko končajo zakon, lahko pa ga tudi naredijo precej močnejšega, kot je bil, če se partnerja pravilno spoprimeta s posledicami nezvestobe.

Odnosi postajajo vedno težja umetnost. Gledano na splošno, le kaj je umetnost vsakega dobrega odnosa?
Umetnost vsakega dobrega odnosa je predvsem v dobri komunikaciji in pravi intimnosti. Če sta dva intimna, to pomeni, da sta si čustveno blizu; delita si zaupne informacije, izmenjujeta osebne misli, si izkazujeta čustva in delujeta v dobro drug drugega. Intimnost vsebuje občutke ljubezni in povezanost z nekom, medtem ko to nikakor niso karakteristike seksa – zanj ne potrebujete ljubezni in povezanosti. Ljudje lahko vzpostavijo intimen odnos, ki ne vključuje spolnosti, spolnost pa se lahko in se velikokrat zgodi brez prisotnosti intimnosti. Na kratko bi lahko rekla, da je intimnost to, da pustite nekomu, da vas v celoti spozna in potem ne zbežite od njega.

Je  uspešno družinsko življenje znak osebne in duhovne zrelosti  ali  prej partnerske skladnosti?  
Družba postavlja zelo močna merila glede tega, kaj je sprejemljivo in kaj ne, potem pa je veliko odvisno še od posameznikovih vrednot, prioritet in načina življenja.

Vsi smo željni osrečujočih partnerskih odnosov. Žal se medsebojni konflikti prehitro spremenijo v živo nasprotje, ki pogosto vodijo v nezvestobo. Kaj lahko vsak bralec vaše strokovne knjige z naslovom Nezvestoba, ki izhaja iz vaše prakse zagotovo pridobi?       
Knjiga oz. priročnik je namenjena vsem, ki so zaradi nezvestobe ogrozili svojo partnersko zvezo, njihovim prevaranim partnerjem, tretjim osebam iz trikotnika, pa tudi tistim, ki želijo svoj zakon pred morebitno nezvestobo. Če pa se izrazim drugače, pa je namenjena vsem, ki si želijo razširiti svoje obzorje in razumeti pojav nezvestobe. 

Kako do vaše knjige?
Vse informacije o dosegljivosti moje knjige si lahko vaši bralci ogledajo na www.didakta.si , med drugim so dosegljive  tudi v vseh knjigarnah po Sloveniji, moje kontaktne informacije pa so vidne na  www.pti.si .

Veronika prisrčna hvala za  vaš intervju, s katerimi lahko priskočite na pomoč marsikateremu bralcu.  Knjigo  priporočam vsakomur, ki ga zanimajo harmonični medsebojni odnosi, saj je naravnost to - vzgib partnerskih težav današnjega časa.

Intervju opravila: Marja Turniški
Oblikoval za Moj uspeh: Igor Petek

1 komentarjev.

MojUspeh.com
http://mojuspeh.com/geeklog/article.php/Veronika_Seles_Nezvestoba_Partnerstvo