»Mladi diplomanti morajo čim prej ugotoviti, kaj želijo v življenju početi; od tod je vse lažje.«
mag. Goran Šušnjar , IT strokovnjak

Mnogo mladih diplomantov računalništva in informatike po diplomi zanima, kako naprej. Iskali smo nasvete, ki so jim lahko v pomoč pri pravilni odločitvi o njihovi karieri. Preberite!
Govorili smo z izkušenima strokovnjakoma v industriji IT, ki sta v svoji karieri opravljala že vsa dela, od programerskih del pa tja do vodenja IT oddelkov v podjetju. Oba se strinjata, da je v informatiki nujna specializacija znanj in da so za vodstvene vloge nujno potrebna mehka znanja, velika želja po tovrstnem opravljanju dela ter vztrajnost. Slovenska industrija po njunem mnenju ne izkorišča vseh potencialov in bi se morala bolj usmerjati tudi na tuje trge.

Nujna je specializacija

Mag. Tomaž Poznič iz podjetja Viris, d. o. o., meni, da je področje IT izjemno dinamično in hitro spreminjajoče se, kar zadeva aktualnost znanj. Zato svetuje, da je za vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo s področjem IT, nujno, da osvežujejo svoja znanja in so v toku z najnovejšo tehnologijo. »Prav tako je v IT vedno bolj pomembna specializacija, saj je povpraševanje po specialistih na posameznih področjih veliko. Usposobljeni kadri so iskani in cenjeni. Vsak, ki se želi ukvarjati z informatiko, se mora profilirati in poiskati področje dela, ki ga veseli ter pri katerem lahko doseže svojo osebno in poklicno rast,« še dodaja.

Tudi mag. Goran Šušnjar meni, da je zaradi ogromne količine informacij danes podoba IT strokovnjaka v smislu antičnega ali renesančnega vsevedneža tako rekoč neuresničljiva. Pravi, da so tisti, ki imajo dober pregled nad različnimi področji, povezanimi z IT, vse redkejši. »Koliko znanja – in na katerih področjih – bodo imeli, bo odvisno od osebne usmeritve posameznika: usmerjenost k razvoju IT bo povezana z drugačnimi znanji in veščinami kot pri naravnanosti k upravljanju infrastrukture ali želje po vodenju velike službe za informatiko,« pojasni mag. Šušnjar.

Znanja, ki jih potrebuje vsak strokovnjak IT

»IT področje je iz dneva v dan širše in zajema širok spekter, in sicer od povsem tehničnih do poslovnih znanj. Težko se omejimo na znanja, ki naj bi jih kdo pridobil in tako bil tudi čim bolj uspešen,« pojasnjuje mag. Poznič in nadaljuje: »V splošnem lahko velja, da IT strokovnjak ni samo visoko usposobljen, kar zadeva strokovna znanja. Imeti mora tudi druge vrednote, kot so vestnost, iniciativnost, marljivost, komunikativnost itn. Vsak informatik se pri svojem delu nujno sreča z delom, ki ni strogo povezano z njegovim obsegom strokovnih vsebin in nalog. Govorimo o sodelovanju pri projektih in komunikaciji z okoljem. Zato je pomembno poznavanje in razumevanje dela pri projektih ter načinov in pravil pri komunikaciji z zunanjim svetom, tudi z ljudmi, ki nimajo informacijskih znanj.«

Tudi mag. Šušnjar se strinja, da so nekatera znanja in veščine pomembni ne glede na ožjo usmeritev: »S 'tehničnega' vidika je to gotovo znanje s področja vodenja projektov, ker projektni pristop ni prevladujoč le v informatiki, ampak tudi na drugih področjih poslovanja. K temu sklopu spada tudi poznavanje načel razvoja informacijskih sistemov ter zagotavljanja informacijske varnosti.« In dodaja: »Ker so za doseganje dobrih rezultatov pomembni dobri odnosi med vsemi sodelujočimi, se mi zdijo pomembna znanja, povezana z zagotavljanjem dobre komunikacije, ustvarjalnim iskanjem rešitev ter reševanjem morebitnih konfliktov. Tisti, ki svojo svetlo prihodnost vidijo v menedžerski vlogi, bodo potrebovali tudi nekaj znanj s področja upravljanja s kadri, računovodstva in splošnega menedžmenta, da bodo lahko ustrezno načrtovali, organizirali delo, kadrovali, nadzirali in nagrajevali. Poleg tega ni odveč tudi nekaj znanja 'političnih veščin', čeprav si tisti, ki te veščine dobro obvladajo, kariero navadno iščejo drugje.«

»Poznavanje poslovnih procesov je nekaj, kar vodstvo podjetja po navadi pričakuje od direktorja informatike. Globlje poznavanje je lažje dosegljivo takrat, če vztrajaš v istem podjetju ali isti dejavnosti. Če pa zamenjaš dejavnost, si s poslovnega vidika znova začetnik,« še poudari mag. Šušnjar.

Nasveti pri vzpenjanju do vodilnih položajev

Mag. Tomaž Poznič pravi, da splošnega pravila za uspešno vzpenjanje do vodilnih položajev ni. »Gotovo pa je potrebno nekaj več kot samo tehnična znanja. Velja namreč, da strokovnjak na tehničnem področju ni nujno tudi uspešen in dober menedžer. Za menedžment so tehnična znanja veliko manj pomembna, precej bolj pa poslovna in menedžerska znanja, kamor spadata obvladovanje in poznavanje procesov, poslovanja, organizacije in dela z ljudmi.«

Mag. Goran Šušnjar je dolgo živel v prepričanju, da napredujemo predvsem zaradi dobrih rezultatov in osebnostnih lastnosti. Še vedno se mu zdi, da vzpon na vodilne položaje temelji na visoki strokovnosti, vztrajnosti, velikem energijskem potencialu in predvsem na veliki želji po moči, bolj izraženi agresivnosti in težnjah po urejanju tujih usod. Pomenljivo pa dodaja, da seveda obstajajo tudi alternativni pristopi, o katerih bi osebno težko kaj svetoval.

Ocena slovenske industrije IT

»Na žalost industriji IT v Sloveniji ne pripisujem velikih potencialov, če IT podjetja ne bodo zmogla preiti slovenske meje in tržiti svojih proizvodov tudi v tujini. Pri trženju teh storitev in proizvodov bodo morala biti tudi uspešna. Vzrok za tako napoved vidim v tem, da se vedno več podjetij internacionalizira in jih prevzemajo tuji koncerni. Ti pa v skladu s strategijami in smernicami na področju IT globalizacije prenašajo IT storitve ter IT funkcije v centralno in globalno okolje, ki je večinoma postavljeno zunaj slovenskega okolja. To za podjetja pomeni izgubo IT funkcij in del z višjo dodano vrednostjo. Pogosto tako manj povprašujejo po IT storitvah na slovenskem trgu,« oriše razmere v Sloveniji mag. Tomaž Poznič.

Mag. Goranu Šušnjarju se zdi, da se slovenska industrija IT ne razlikuje veliko od okolja, v katerem deluje: z izjemo nekaterih podjetij je nekoliko zaprta in omejena na domače dvorišče; razmeroma uspešna, vendar ne izkorišča vseh človeških potencialov, ki so ji na voljo; prodaja predvsem čas zaposlenih in ne izdelkov ali znanja. Meni, da k temu gotovo prispevajo tudi naročniki, ki se težko odločajo za bolj strateške povezave v strahu, da ne bi postali preveč odvisni od partnerja, čeprav težava ni strateško povezovanje, ampak njegovo obvladovanje.

Perspektivna področja slovenske industrije IT

Priložnost za industrijo IT so bile in so prenove informacijskih sistemov, kar velja predvsem za večja IT podjetja, trdi mag. Šušnjar. Manjši pa lahko iščejo tržne niše ali z inovativnimi proizvodi vstopajo na globalni trg, kar se, kot pravi, že dogaja. »Mladi diplomanti morajo, kot sem uvodoma povedal, čim prej ugotoviti, kaj želijo v življenju početi; od tod je vse lažje: lahko se priključijo velikim programerskim hišam kot razvijalci, ustanovijo podjetje in uresničijo svoje zamisli ali vstopijo k bolj ali manj 'privlačnim' delodajalcem doma ali celo v tujini. Tisti, ki so pripravljeni vložiti dovolj truda in časa, bodo gotovo dočakali svoj trenutek slave,« zaključi mag. Goran Šušnjar.

mag. Goran Šušnjar:
»Preboj na vodilne položaje v podjetju še ne pomeni srečnega življenja. Pred odločitvijo, da bo vstopil v vzpenjanje po hierarhični lestvici, naj vsak najprej premisli, kaj si v življenju želi. Za nekoga je uspešna kariera mirna služba od 7.00 do 15.00, potem pa se lahko posveti svoji družini ali konjičkom.«

mag. Tomaž Poznič, Viris, d. o. o.:
»V naših podjetjih se prepogosto dogaja, da dobre tehnične IT-strokovnjake promovirajo v menedžerje. Posledice tega so lahko manjša učinkovitost, slabši rezultati in ne nazadnje nezadovoljstvo zaposlenega ter vodstva.«

Jernej Huber
www.revija.mojedelo.com