Minimalno trajanje letnega dopusta določa zakon o delovnih razmerjih (ZDR). V njem boste našli tudi odgovor na vprašanje, kakšna so pravila glede njegove izrabe, kdaj dobite pravico do izrabe celotnega ali le sorazmernega deleža dopusta in še kaj.


Po noveli ZDR vas je delodajalec dolžan o dolžini letnega dopusta obvestiti do 31. marca, dopusta pa imate lahko najmanj štiri tedne. Več dopusta lahko dobite s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, nikakor pa ne morete imeti manj dopusta, kot ga določa ZDR. Določilo o letnem dopustu oziroma o določanju letnega dopusta mora biti obvezen sestavni del pogodbe o zaposlitvi. Delavec mora do konca leta porabiti vsaj dva tedna dopusta, preostanek pa mora porabiti do 31. junija prihodnje leto.

Delavec ima pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu in ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.

Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.

Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šest mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu. Ob prenehanju delovnega razmerja je delodajalce dolžan dati delavcu potrdilo o izrabi letnega dopusta. Zaposleni lahko izrabi tudi en dan dopusta po lastni izbiri, delodajalca pa mora o tem obvestiti tri dni prej, nekatere kolektivne pogodbe pa omogočajo celo do tri dni dopusta. Delodajalec mu tega ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.

Če lahko delavčeva odsotnost ogrozi delovni proces, lahko delodajalec zaposlenemu dopust odreče. Enostransko določanje dopusta ali samovoljno jemanje dopusta ni dovoljeno. Letni dopust se izrablja upoštevajoč potrebe delovnega procesa, možnost za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti.

Inšpektorji za delo so lani zabeležili 184 kršitev, leta 2006 pa 102. Največ kršitev ugotavljajo v trgovini na drobno, gradbeništvu in gostinstvu. večina se je nanašala na odmero trajanja letnega dopusta. Inšpektorat dobi veliko vprašanj o izrabi sorazmernega dela letnega dopusta in prenosu letnega dopusta v naslednje koledarsko leto ter v zvezi z dopustom delavk, ki se vrnejo s starševskega dopusta, je pojasnil magister Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo.


Najpogostejše kršitve delodajalcev:

- delodajalci odmerijo le štiri tedne dopusta, pri tem pa ne upoštevajo dodatnih dni, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba (119 kršitev),

- ne upoštevajo daljše tedenske razporeditve delovnega časa, delovne dobe, zahtevnosti dela in starševstva,

- na novo zaposlenim, ki so zaposleni že pol leta, ne priznajo celoletnega dopusta (5 kršitev),

- zaradi delovnih obveznosti ne omogočijo izrabe dopusta do konca leta oziroma do 31. junija,

- staršem šoloobveznih otrok ne omogočijo dopusta med šolskimi počitnicami,

- čas dopustov določijo delodajalci sami ali delavcem odredijo dopust, ker zanje nimajo dela,

- onemogočajo izrabo dopusta v času odpovednega roka.

Tekst: Jana Petkovšek www.dnevnik.si