Po poti najlepših razgledov

sreda, 30. julij 2008 @ 11:45 CEST

Tekst: Nataša Ozebek

Pot po robu od Predmeje do Cola je pot, ki ponuja enega najlepših razgledov. Oko si odpočije ob pogledu na Vipavsko dolino, Kras in Tržaški zaliv. Ko dolino zapolni vročina, ponuja rob Trnovskega gozda prijetno osvežitev.

Med nedeljskim pohodom po poti najlepših razgledov nas je spremljalo šumenje vipavske burje med mogočnimi borovci in bukvami, črički pa se kljub številnim pohodnikom niso pustili motiti in so spokojni mir neutrudno napolnjevali s svojim petjem. Dobro označena peturna pot se vije po južnem delu Trnovske planote, ob robu Predmeje, Otlice in Kovka, vasi, ki jih domačini skupaj imenujejo Gora. Izhodišče je pri spomeniku materi Gori na Predmeji, brez težav pa se nanjo priključimo tudi na Otlici ali pa jo začnemo v obratni smeri iz Cola proti Predmeji. Pešpot je primerna za vsakogar, tudi za družine, le na otroke je treba ponekod, kjer steza zavije dobesedno po robu, malce popaziti. Njena edina napaka je, da ni krožna, vendar si lahko njeno dolžino po svojih okusih in zmožnostih prilagodimo sami.

Pogled do morja

Stezica nas vodi med gozdički in gmajnami, čez vzpetine, mimo skrbno obdelanih kraških vrtač in samotnih kmetij, med trebušastimi grubljami in suhozidci, kot domačni imenujejo kamnite zidove, s katerimi so si ogradili svoje parcele in tako preprečili, da bi burja odnesla še tisto malo zemlje, ki jo kraški svet premore. Medtem se ponuja razgled na vso Vipavsko dolino. Pod nami se bohoti Ajdovščina, vasice Lokavec, Skrilje in Cesta, na drugi strani se v soncu kopa Planina. Ko se bližamo Colu, se pod nami odpirajo še Dolga Poljana, Budanje, Vrhpolje in Vipava. Pogled seže še dlje, čez Kras do slovenskega morja.

Življenje s kamnom

Prvi večji vzpon (in hkrati tudi čudovita razgledna točka) pohodnika pričaka pred 912 metrov visokim Dolski majem. Nato spust in nazaj navkreber čez Otliški maj. Z vrha je lep pogled proti Vipavski dolini, pobočjem Čavna, Golakom in Sinjemu vrhu. Malo pred znamenitim Otliškim oknom se v kraški vrtači skriva kamnita spirala, simbol sožitja med naravo in ljudmi. Skulptura v obliki polža, ki se spušča v kraško dolinico, je diplomsko delo arhitekta Damjana Popelarja. Kamen tudi drugače zaznamuje Goro. Po legendi je hudič angelcem skrivoma narezal žaklje, v katerih so nosili skale in kamne proti Triglavu. Ko so angelčki prišli na Goro, so bili utrujeni in so počivali, hudič pa jim je medtem tako razrezal žaklje, da so se iz njih zvalile vse velike skale. Od takrat je Gora en sam kamen. Hudič naj bi imel prste ali, bolje rečeno, roge vmes tudi pri nastanku Otliškega okna, največje naravne znamenitosti na Gori. Po pogledu skozi 12 metrov visoko in sedem metrov široko okno je pred nami še pol poti. Najprej vzpon čez Podrto goro, nato pa mimo priljubljenega vzletišča za jadralne padalce na Kovku, čez Velik greben do končnega cilja v Žagoliču nad Colom.

Ljubezen do domačih krajev

Če med potjo srečate kakšnega Gorjana, vam bo zagotovo znal povedati še kakšno izmed številnih legend o teh krajih. Gorjani so prijazni ljudje in zanje pravijo, da nikoli ne pozabijo na svoje korenine. »Ko gre Gorjan v svet, odnese s seboj svojo Goro, njen krušljivi kamen, skale, skripe in skrle... In vse ga neustavljivo vleče nazaj. Vrne se vsak, zagotovo...« je zapisal pisatelj, pesnik in zbiralec ljudskega izročila Franc Černigoj, doma iz Predmeje. Da imajo svoje kraje domačini radi, se vidi na vsakem koraku, posebej pa je treba pohvaliti njihovo skrb za ohranjanje kulturne in naravne dediščine krajev, kjer se je pred 112 leti odvijala prva smučarska tekma v srednji Evropi in kamor je prvo cesto zasnoval izumitelj ladijskega vijaka Jožef Ressel.

www.dnevnik.si

0 komentarjev.

MojUspeh.com
http://mojuspeh.com/geeklog/article.php/20080730234542822